Božični test Carl Zeiss objektivov Test

Recimo, da ste letos bili zelo zelo pridni in vas pod smrekico dočaka tole:

Zeiss objektivi, 1ds (III), pa mogoče še kaj. Lep prizor, kajneda?

Na žalost tudi meni ne bo ostalo dosti več kot lep spomin, vse je namreč bilo izposojeno samo za namen kratkega testa, pri katerem sem se malce poigral z opremo in zapisal občutke.Test je bil bolj naravnan na objektive, čeprav me je mogoče tudi sama kamera pritegnila, zato ne zamerite, če sem kje v tekstu preskočil tudi na ohišje.

Na testu sem torej imel priliko preizkusiti naslednje tri objektive iz nove Carl Zeiss ZF serije (serija objektivov za nikonov bajonet), preko adapterja seveda:

Gre za zelo lepo in natančno narejene izdelke, brez vsakršne plastike na ohišju, kar se seveda pozna na teži. Prav tako je kovinska tudi sončna zaslonka, ki je znotraj matirana s posebnim blagom, ki preprečuje odboje svetlobe ipd. Zaslonka je priložena zraven vsakega objektiva.


Obnašanje objektiva med fokusiranjem. Seveda med fotografiranjem objektiva ne držimo tako, je pa dovolj za demonstracijo glede velikosti in pa rokovanja.

Celotno rokovanje (vsaj na ZF seriji) je ročno, se pravi ročno se nastavlja tako zaslonko, kakor fokus. Ostrenje je posebej v užitek, saj je zelo mehko in natančno z dovolj širokim obročem za oprijem prstov. Takšna kombinacija je na novejših objektivih z avtofokusom prej izjema kot pravilo. Število lamel zaslonke je dovolj veliko, da tvorijo lep krog in tako poskrbijo za neizrazito upodabljanje detajlov v območju izven fokusa, kadar ne uporabimo popolnoma odprte zaslonke.

Zaprta zaslonka. Kot vidite, je lamel dovolj ;).

Če si lahko privoščim osebni komentar glede samega izgleda: ne samo, da ti objektivi izgledajo lepo že sami po sebi, tudi v duetu z ohišjem so lep par. Poseben čar žlahtnosti pričara tudi kromiran obroč oz. nosilec zaslonke in filtrov. Vprašanje sicer je, kako ta »žlahtnost« vpliva na odboje svetlobe, verjetno pa priložena sončna zaslonka poskrbi, da problemov glede tega ni.

Kralj(ica) in trije princi. Mogoče malce pretiravam s prispodobami, ampak če smo že v takšnem času okrog Božiča, verjetno ne bo zamere.

Naslednik famoznega »Hollywood lens« objektiva, kakor je znan med fotografi. Naj kar takoj povem, izmed vseh treh me je najbolj navdušil. Dovolj oster pri odprti zaslonki in brez večjih aberacij, fantastičen, ko se zaslonka malce bolj pripre. Po nekaterih mnenjih je še boljši od »originala«, pa tudi na splošno je precej pohvaljen objektiv in tako očitno nisem edini, ki se navdušuje nad njim.

Kolikor sem ga sploh imel prilike preizkusit zaradi nerodnega termina med tednom in slabega vremena, se dobro znajde tudi pri arhitekturni fotografiji (poleg recimo pokrajinske ipd.), ker ni velikega popačenja linij zaradi efekta sodčka. Detajli so zelo dobro definirani do samih vogalov slike, kjer sicer pride do majhnega padca v ostrini, ampak daleč nad povprečjem primerljivih širokokotnikov in verjetno v ligi najboljših, če že ne najboljši. Pravi partner za polnoformatno (v nadaljevanju FF-full frame) dslr kamero z 20+ mega pikslov, kjer bo tako velika resolucija res dobro izkoriščena.

CZ Distagon T* 28/2. a) fokus na neskončnost, b) fokus na min. razdaljo ostrenja, c) dodana sončna zaslonka.

Objektiv, ki bo verjetno prišel prav za delo v slabši svetlobi ipd, čeprav ni nujno, da se uporabi samo v takšnih aplikacijh. Slišal sem precej pozitivnega s strani uporabnika na enem od tujih forumih, glede uporabe tega objektiva pri panoramah, sestavljenih iz več slik. Naj bi bile vidne razlike na natisnjenih fotografijah v mikrokontrastih ipd. Ne bom sodil o tem, lahko pa omenim.

Verjetno tudi dobra izbira za crop kamero, kjer zaradi crop faktorja dobimo ekvivalent vidnega polja objektiva s cirka 80 mm goriščnico na FF kameri, ki je nekako standard za portretno fotografijo. Je tudi eden manjših in lažjih (če se lahko tako izrazim) objektivov iz nove zeiss serije, saj znajo imeti ti objektivi hitro po pol kilograma in več teže, ostala dva sta že dober primer tega.

Moram reči, da sem malenkost razočaran nad tem modelom glede ostrine, saj pri odprti zaslonki ni ravno biser, precej je tudi aberacij ipd. Sicer nič novega pri svetlobno močnih objektivih, je pa najbrž prav, da povem. Pri bolj priprtih zaslonkah se seveda stanje precej izboljša in je popolnoma zadovoljivo oz. nad povprečjem primerljivih objektivov. Tukaj bi mogoče opomnil na eos-nikon adapter, kjer ne izključujem možnosti, da je prišlo do rahlih odstopanj pri ostrenju ipd.

CZ Planar T* 50/1.4, a)fokus na neskončnost, b) fokus na min. razdaljo ostrenja, c) dodana sončna zaslonka

CZ Planar T* 50/1.4, prikaz objektiva na Canon 30D ohišju.

Makro objektiv s povečavo 1:2, vendar dejansko lahko ostrimo le nekaj centimetrov pred prednjo lečo, tako, da je povečava dokaj dobra, kolikor jo pač goriščnica 50 mm sploh dopušča. Je najbolj oster izmed vse treh modelov, kar je seveda pričakovano, vseeno pa nisem pričakoval takšnih razlik od f/1.4 modela. Ta objektiv (kar lahko enako rečem za vse tri) se bo lepo znašel v kakšnem studiu, z delom na stativu ipd. Primeren je za makro, portret, še najbolj pa mogoče za fotografije kataloških izdelkov in nasploh že omenjeno studijsko fotografijo.

CZ Planar Makro T* 50/2, a)fokus na neskončnost, b) fokus na min. razdaljo ostrenja, c) dodana sončna zaslonka

CZ Planar Makro T* 50/2, prikaz objektiva na Canon 30D ohišju. Vem, precej šuma, malce sem preveč zahteval od 300d-ja in obdelave.