Testi > Nikon D3x
  • Nikon D3x Test

    07.07.2010 | Tema: Testi | Avtor: Peter Bernik

    4

Tokrat smo testirali »kralja« med Nikoni. Pa si ta naziv res zasluži, sploh v primerjavi s konkurenco? Z odlično kvaliteto slike in izjemnimi detajli, ki jih je zmožno zajeti tipalo s kar 24,5 mpix in odličnim, hitrim in zanesljivim AF sistemom vsekakor. Po drugi strani pa sem naletel na kakšno pomanjkljivost več, kot bi pričakoval in kot jo ima na primer najboljši konkurenčni model. Kakšna med njimi je prav nerazumljiva.

Z modelom D3x je Nikon odprl novo poglavje v svoji paleti DSLR fotoaparatov in prvič predstavil aparat z visokoresolucijskim tipalom, ki je namenjen predvsem t.i. studijskim fotografom. Pod tem nazivom se ponavadi skrivajo portretni in modni fotografi. Na zunaj je fotoaparat identičen modelu D3s. Torej v opisu ne gre izgubljati besed, ve se da gre za vrhunski profesionalni fotoaparat, z zelo robustnim, dobro zatesnjenim ohišjem z obilico gumbov za direktno spreminjanje nastavitev, ki zagotavljajo hitro delovanje. Tudi drobovje je enako, razlikuje se le v tipalu, ki ima kar dvojno ločljivost in v tem, da model D3x nima protiprašnega sistema. In tukaj pridemo že do prve nerazumljive pomanjkljivosti. Nikakor ne morem razumeti, kako je mogoče, da najvišji model podjetja, ki proizvaja vrhunske fotoaparate nima sistema, ki je že leta samoumeven pri ostalih podjetjih in to celo pri vstopnih modelih. Spomnite se recimo prastarega Olympusa E-1 (sicer predstavnika profesionalnega razreda), predstavljenega davnega leta 2003. Zaradi tega sem imel na testu vidne »packe« že pri vrednosti zaslonke f3.5, kar boste seveda lahko videli tudi na testnih fotografijah. Drugo nepredstavljivo napako predstavlja stikalo za izbiro AF načina (C,S,M). Ne samo, da je nerodno postavljeno, na sprednji strani tik ob objektivu, tako da ga mimogrede prestaviš v drug način, zaradi »mehkosti« samega stikala se tega sploh ne zavedaš, oziroma se kdaj, ko se res mudi, tega zaveš šele ko je vse skupaj prepozno. Bodisi zgrešiš rafal na športnem dogodku, bodisi zaredi premika na M ne ujameš metanje riža na poroki (vsakemu poročnemu fotografu je jasno kakšna katastrofa je to). Nikon se ni odločil za menjavo bajoneta zaradi združljivosti s starimi manualnimi objektivi. Ta del sicer lahko razumem, vendar zadeva sploh ne bi bila problematična, če bi bilo stikalo pozicionirano nekje, kjer se ga ne bi tako zlahka in po pomoti premaknilo, hkrati pa bi moralo biti mnogo, mnogo »trše«. In večje, saj ga v rokavicah ne moreš uporabljati. To je sicer pomembneje za model D3s, ki ga uporabljajo reporterji in športni fotografi, na primer ob fotografiranju zimskih športov. Seveda se potem sliši argumente »Nikonašev«, uporabljaj AF-ON gumb, itak je to boljše, saj omogoča, da imaš vse AF načine pod palcem itd. Je res, vendar ima to možnost tudi konkurenca, razlika je da nisi prisiljen se navaditi na to, ker v običajnem načinu nimaš tovrstnih težav. In to je definitivno napaka v dizajnu in za to gre pri testiranju opreme, ne odkrivanje alternativnih načinov uporabe fotoaparata. Še zadnji nerazumljivi minus gre na račun slabega izbora objektivov za fotografe, katerim je ta aparat namenjen. Prisiljeni so torej v uporabo kompromisnih rešitev, kot so zoom objektivi, ali uporabo objektiva 105 micro 2.8, ki jih omejuje z noro počasnim ostrenjem (kot bi jih vsak macro objektiv) in vrednostjo zaslonke 2.8. Canon ima to na primer že dolgo veliko bolje rešeno s pestrim naborom portretnih objektivov z vrhunsko kvaliteto slike in hitrim USM ostrenjem kot je 85 f1.2 (ta je edini, z ne ravno hitrim ostrenjem, vendar to je pač posledica težkih leč zaradi izjemne svetlobne jakosti) in f1.8, 100 f2 in 135 f2. Vsi razen 85 1.2L so odlični tudi za fotografiranje športa. Seveda ima tudi Nikon dva 85 mm objektiva (f1.4 in f1.8), vendar sta oba AF-D, se pravi s počasnim kardanskim ostrenjem. Kar je pa po svoje spet smešno, privijati stare kardanske objektive na vrhunski fotoaparat, katerega priporočena cena je krepko nad 7.000 EUR in ima hkrati vgrajen vrhunski AF modul, ki omogoča res hitro ostrenje. In v nasprotju s prej omenjeno konkurenco, z njimi ni mogoče fotografirati športa (kar bi zaradi velike svetlobne jakosti bila odlična izbira). Vse le ni tako črno, Nikon je lansko leto le pričel z izdelavo objektiva 50 1.4 AF-S, ki ima vgrajen motorček, ki omogoča hitro in tiho ostrenje. Tudi ta goriščnica se občasno uporabi pri modni fotografiji, za klasično portretno je pa prekratek. Preden se preusmerim nazaj na opis dobrih lastnosti, bi omenil še zadnji pomanjkljivosti, ki sem jih opazil. Prva je način spreminjanja ISO vrednosti, ki ne omogoča sprememb ob hkratnem gledanju skozi iskalo, ker je potrebno držati ISO gumb na spodnji levi strani zadnje strani aparata in vrtenja koleščka na zgornji desni. Torej fizično ni mogoče spreminjati nastavitve ob naslonjenem obrazu na fotoaparat (tudi če bi se ob dolgotrajni uporabi navadili »slepo« zadeti ISO gumb), vsaj v vertikalnem položaju ob gledanju skozi iskalo z desnim očesom. Slednja pomanjkljivost je zajemanje fotografij v RAW načinu le v polni ločljivosti. Pri modelu D3s in ostalih to še ni tako zelo moteče, ker je polna resolucija »le« 12 mpix, tukaj pa bi bila opcija manjše ali še bolje manjših resolucij zelo, zelo dobrodošla. Namreč velikokrat za fotografiranje ni potrebno zajemati fotografij v polni ločljivosti (sploh v Sloveniji, kjer je redkokateri profesionalni fotograf omejen na le eno zvrst fotografije) in s tem po nepotrebnem zasesti dvakrat ali celo štirikrat več prostora na trdih diskih.

Če se vrnem k pozitivnim lastnostim fotoaparata, bi pa na prvem mestu omenil izjemno resolucijo in zajem detajlov. Že z objektivom Nikon 70-200 2.8 VR II je kvaliteta odlična, z uporabo najboljših fiksnih, bi bila pa seveda še boljša. AF modul je enak kot v modelu D3s, torej izredno hiter in natančen. Merjenje svetlobe je odlično, uporabljal sem Matrix način. Kompenzacija osvetlitve velikokrat sploh ni potrebna, poleg tega se jo uporablja v manjših odmerkih (vsaj v teh parih dneh, ko sem imel fotoaparat na voljo sem imel take izkušnje). Še bolj kot merjenje svetlobe, pa me je navdušilo delovanje v AWB načinu. Res sem fotografiral le z naravno svetlobo, kar veliki večini fotoaparatov ne povzroča težav, te nastanejo šele pod umetno (t.i. tungsten osvetlitvijo). Vendar ni bilo potrebno niti pri eni fotografiji popravljati barvne temperature, ponavadi je potrebno, v osamljenih primerih sicer, popravljati temperaturo za 100-300K. Pri nekaterih sem jo popravil le, ker sem si želel malo toplejših barv, torej je šlo za stvar osebnih preferenc in obdelave fotografij. Funkcija overflow (omogoča nemoteno nadaljevanje fotografiranja ob zapolnitvi prve kartice, torej druga reža ni tam samo za RAW+JPG način oziroma ni potrebna ročna izbira reže oziroma spominske kartice za zapis fotografij), je bila tudi tokrat vključena in ni nič manj navdušila kot pri modelu D3s. Zelo priročna je hitrost zapisa kar sedem fotografij v DX načinu. Torej je v nasprotju s konkurenco uporaben tudi za fotografiranje športov, kjer je potrebna višja hitrost zaporednih posnetkov, zajem v DX formatu pa skoraj nikoli ni omejitev, ker je dodaten doseg pri športu skoraj vedno dobrodošel. Ergonomija je odlična, fotoaparat lepo leži v roki, samih »kontrol« je na fotoaparatu več kot dovolj za hitro delovanje. Moteče menjavanje ISO nastavitve sem omenil že v prejšnjem odstavku. Pregledovanje, povečava fotografij tudi ni najbolje rešena. Na primer povečava s hkratno uporabo gumba in koleščka (namesto z namenskima gumboma), premikanje med fotografijami in po povečani fotografiji pa poteka z večsmernim gumbom, ki spominja na fotoaparate vstopnega razreda (hitreje in udobneje gre z »joystickom«). Vendar ima ta večsmerni gumb veliko prednost pri izbiri točk za ostrenje. Premikanje med njimi je precej enostavneje kot pri Canononovih fotoaparatih serije 1, pri katerem je premikanje med množico točk potrebna uporaba kar dveh koleščkov, kar zna nove uporabnike zmesti, za vse je pa zamudnejša. Nivo šuma pri visokih vrednostih je nizek, za tako visoko ločljivost so rezultati vsekakor dobri in razpon je v celoti uporaben, tudi na ISO 6400. Vendar pri tej nastavitvi vseeno ne smemo pričakovati preveč, gre le za dvojno ločljivost v primerjavi z D3s, poleg tega pa ima D3s vgrajeno še novejšo generacijo tipala. Na koncu bi omenil še globino informacij glede baterije, ki poleg vseh standardnih podatkov nudi še podatek o staranju baterije.

 

4
  
Stran 1 of 4
Noob
Noob  10 July 2010
Ocena: Jap, nerodno sem napisal, mislil sem na identične mere in težo (20g razlike). Sicer pa ima D3s na zadnji 2 gumba več, kolikor sem opazil pri primerjavi slik.
fotokaj
fotokaj  09 July 2010
Ocena: "Na zunaj je fotoaparat identičen modelu D3s" Ne bo držalo; zunanjost D3x je identična modelu D3, D3s se pa od njiju razlikuje v postavitvi nekaterih gumbov.
Wartburg
Wartburg  08 July 2010
Ocena: S počasnim ostrenjem Nikonovih portretnih objektivov se sploh ne bi strinjal. Večina jih ima interno ostrenje, premikajo se le majhen sklop notranjih leč, zato ostrijo izjemno hitro. Le nekateri znajo biti malce glasni. Ostrenje je tudi zelo natančno. Pri 1.4/50 AF-S je pa res počasno.
Archie
Archie  08 July 2010
Ocena: Samo v infromacijo. Na ohišjih serije D3(s,x) sicer pohvaljeni 50/1,4 AF-S ostri počasneje kot recimo 50/1,4 AF-D in 85/1,4 AF-D z očitano počasnostjo kardanskega ostrenja. Tišje, ne pomeni tudi hitrejše.
thunder_road
thunder_road  08 July 2010
Ocena: OK, da nima na izbiro več velikosti za RAW, se pa čudim.