Sigma 85mm F1.4 EX DG HSM Test

1. Opis

Sigma je s poletno najavo dotičnega objektiva povzročila izjemno zanimanje, pri mnogih celo velikansko navdušenje. Ker se je izkazala že s fiksnim objektivom 50 1.4, ki je po mnenju mnogih najboljši normalni objektiv z vrednostjo zaslonke f1.4, so bila pričakovanja precejšnja. V začetku decembra je objektiv končno prišel na prodajne police in tudi v moje roke, na testiranje.

Tokrat gre za fiksni portretni objektiv, ki bo bodisi zapolnil praznino (pri Canonu med 85 1.2L II in 85 1.8), bodisi ponudil cenovno ugodnejšo alternativo originalnemu objektivu (Nikon, Sony). Ko primemo objektiv v roke, takoj ugotovimo, da gre za zajeten kos stekla, težkega skoraj 3/4 kg. Zgradba je tipična EX, torej robustna (vendar brez zaščite proti vremenskim vplivom), s tihim in precej hitrim HSM ostrenjem. Pri ostrenju ni bilo nikakršnih težav, saj je objektiv ostril  izjemno zanesljivo in natančno. Kot sem omenil že v uvodu, smo od Sigme pričakovali precej, predvsem pa dobro ostrino pri odprti zaslonki in lep bokeh. Naša pričakovanja so vsekakor izpolnjena. Objektiv je oster že pri odprti zaslonki in po občutku bi rekel, da ne zaostaja  prav nič (ko gre za »real life« primerke) v primerjavi z Nikonom 85 1.4G, ter je ostrejši kot Carl Zeiss (Sony) 85 1.4 (vsaj od primerka, ki sem ga testiral pred leti). Primerjava s Canonom 85 1.2L II ni čisto na mestu, ker pri tem objektivu zaslonka pri f1.4 ni čisto odprta in je zato ostrina za odtenek boljša. Menim, da je ostrina, pri odprti zaslonki, enaka pri obeh. Kar z drugimi besedami pomeni impresivna, ko je govora o objektivih s tako veliko svetlobno jakostjo. Po pričakovanjih je ostrina na robu slike, na fotoaparatih polnega formata in pri odprti zaslonki, seveda opazno slabša kot v centru. Vendar to pri fotografiranju portretov ni pomembno, ker točka ostrenja (skoraj vedno so to oči) dejansko  nikoli ni na skrajnih robovih slike. Torej je to v praksi neopazno in nemoteče. Ostrina je skratka izpolnila vsa pričakovanja, bokeh pa je prijeten in mehak, pri čimer igra svojo vlogo tudi (okrogla) zaslonka z devetimi lamelami. Vinjetiranje ni  problematično, nivo kromatske aberacije pa je, za tako svetel objektiv, v mejah normale.

Čeprav sem imel objektiv na testu več kot mesec dni, ne bi potreboval niti vseh prstov ene roke, da bi lahko preštel dneve, ki so bili primerni za fotografiranje portretov na prostem (dež, oblačnost ali sonce s temperaturami krepko pod lediščem). Ker vas ne mislim dolgočasiti z brezveznimi fotografijami teksta, studijskih sestavov (tovrstnih primerkov na spletu kar mrgoli) ali celo arhitekture (čemur objektiv tako ali tako ni namenjen, zato primerki te vrste niso relevantni), je tokrat primerkov manj kot ponavadi. Velika večina fotografij je bila posnetih v razponu ISO 500-1600, ki pa niso primerni za dlakocepljenje pri 100% povečavi. Dodal sem še nekaj studijskih primerkov, posnetih pri zaslonki f4 ali manj. Marsikoga zanima tudi ostrina pri bolj zaprti zaslonki, čeprav za nekoga, ki fotografira predvsem v studiu, nakup objektiva s tako svetlobno jakostjo ni najbolj smotrn. Pravzaprav je celo bolj smiseln nakup objektiva z največjo vrednostjo zaslonke f1.8, ker bo le-ta od f5.6 naprej ostrejši, hkrati pa cenejši in lažji. Za vse, ki pa precej uporabljajo naravno svetlobo, želijo maksimalno kontrolo globinske ostrine, čim bolj »kremast« bokeh in lažje delovanje v slabih svetlobnih pogojih, pa je izbira objektiva s čim večjo svetlobno jakostjo že praktično nuja. Če le denarnica to dopušča. Ravno razmerje med ceno in kvaliteto je tisto, pri čemer je Sigma nesporna zmagovalka. Canon sicer nudi pol zaslonke več, še bolj »kremast« bokeh (ampak že skoraj pretirano težo, obseg in počasnejše ostrenje), vendar je cena za 138% višja. Po drugi strani pa je, po svetlobni jakosti, Nikonov ekvivalent za točno 65% dražji, Sonyjev pa za 51%. Če ste Canonaš, brez posebnih finančnih omejitev, se boste morda znašli v dilemi ali kupiti absolutno največ kar lahko trenutno 85 mm objektiv ponudi ali privarčevati zajeten kup denarja in se odpovedati tisti polovici zaslonke. Če ste uporabnik Nikon ali Sony sistema, je odločitev precej lažja; skoraj enako stvar dobite bistveno ceneje. Kot sem omenil, pri Sonyjevi opciji ostrina pri čisto odprti zaslonki ne dohaja ostalih dveh.