Nikon P300 Test

Kam Nikon cilja, ni problem ugotoviti. Kot glavnega tekmeca si je izbral Canona S95 in od tu naprej lahko pričnemo z opisom. Dokaj klasična oblika, pravzaprav že preveč oglata z malenkostnim držajem na desni strani. Naslon za palec je gumiran in omogoča boljše držanje. Dva vrtljiva gumba, en zgoraj in drugi zadaj omogočata hitro spremembo nastavitev. Bliskavica je skrita v fotoaparatu in jo je potrebno sprožiti ročno. Vsi možni načini fotografiranja in cel kup ročnih nastavitev.

Dva omenjena vrtljiva gumba, ločen gumb za zajem videa in pomembne nastavitve hitro dosegljive. Manjka možnost spremembe občutljivosti, ki jo je potrebno izbrskati v meniju. Še brca v temo, avtomatski ISO le do 800. Tudi prav.

P300 naj bi bil konkurenca Canonu S95, Olympusu ZX-1 ter Panasonicu LX-5. Če ga objektiv še nekako uvršča med to četverico, predstavlja šibki člen tipalo. Res je tipa BSI-CMOS in res je, pri visokih občutljivostih se čisto dobro obnese. Ampak težava je pri nizkih občutljivostih, kjer je v sliki namesto ostrine na robovih vidno mehčanje. Tipalo je namreč manjše kot pri prvi trojki, ki imajo vsi 1/1,7” in ne 1/2,3", kot ga ima Nikon. Na prvi pogled ni bistvene razlike, a je prvo tipalo za skoraj 1,5x večje od drugega. Prištejte sem še dodatne pike in razlika je hitro tu. Mar bi vzeli preverjeno formulo, s katero ni čisto nič narobe.

Video kot se šika, se pravi v polni ločljivosti. Sem spada še možnost spreminjanja goriščnice, kar je le še dodaten plus. Poskrbljeno je tudi za ljubitelje počasnih posnetkov, v najnižji ločljivosti zmore 120 posnetkov na sekundo.

Plusi Objektiv, visoka občutljivost
Minusi Kvaliteta slik pri nižjih občutljivostih
Končno mnenje Dobro zamišljen fotoaparat, ki mu manjka le še večje tipalo z manj pikami.