Testi > Nikon D5100
  • Nikon D5100 Test

    30.05.2011 | Tema: Testi | Avtor: Peter Bernik

    4

Skozi testni proces smo spravili še enega v vrsti najnovejših modelov DSLR aparatov in sicer predstavnika Nikona, ki bi ga sam uvrstil v višji vstopni razred. Po kvaliteti slike pa (ironično) prekaša polprofesionalni model D300s.

Najprej se bom dotaknil glavnih novosti, med katere bi uvrstil novo »srce«, sicer poznano že iz modela D7000, ki zdaj zajema motive s 16 mpix, vrtljiv in nagibni 3" zaslon z ločljivostjo 921.000 točk in sedem posebnih učinkov (filtrov), ki bodo navdušili predvsem začetnike. Med pomembnejše lastnosti seveda sodijo še 11 točkovni AF sistem s 3D sledenjem, zajem videa, ki zdaj podpira vse formate (1080p – 30,25,24) in kot je pričakovano že zaradi tipala, razpon ISO vrednosti 100-6400, ki je razširljiv do 25600. S preklopom na učinek nočnega vida, ki zajema fotografije in posnetke v črno-beli tehniki, pa kar do 102.400. To so seveda svetlobni pogoji v katerih AF sistem že dolgo ne deluje več, je pa to danes že skoraj nujen podatek na papirju. Ena izmed novosti, ki jo je D5100 pridobil s tehniko iz D7000, je 14 bitni zajem RAW datotek, ki je zaslužen za večji dinamični razpon. Ohišje je od predhodnika za 10% manjše in lažje. Kot je v navadi v tem cenovnem razredu, fotoaparat nima vgrajenega AF motorčka, tako da avtomatsko ostrenje deluje le z AF-S objektivi, katerih pa je Nikon v zadnjem času predstavil precej, tako da to ne predstavlja takšne omejenosti kot  pred leti. Sam sem na testu uporabljal objektiv Nikkor AF-S  35 f1.8G, ki ima odlično razmerje med ceno in kvaliteto.

 

Pri uporabi takoj opazimo, za ta razred običajno, skromno število gumbov na ohišju. Izleti v meni so tako precej pogosti, vendar do neke mere le-te zmanjša Fn gumb, kateremu lahko določimo funkcijo, ki jo največ uporabljamo. Sam sem izbral ISO nastavitev, če pa uporabljate Auto-ISO, si seveda lahko izberete drugo. Izbor je precej omejen, poleg omenjene ISO vrednosti, lahko izbirate še med kvaliteto slike, active D-lighting in izravnavo beline. Po mojem mnenju torej razen ISO vrednosti nič takega, kar bi spreminjal med fotografiranjem. Želel bi si možnost spremembe kompenzacije osvetlitve, ki sem jo uporabljal kar pogosto. Dobil sem občutek, da sicer odlično Nikonovo merjenje svetlobe (matrix način) tokrat ne deluje najbolje, v osnovi pa sem imel kompenzacijo nastavljeno kar po Canonovsko, na +1/3. Vsekakor pa sta mi dve stvari pri upravljanju precej boljše kot pri Nikonovih pro ohišjih. Prva je izbira AF načina (ni nerodnega in po pomoti premakljivega stikala pri bajonetu), druga pa način povečave/zmanjšanja slike med ogledom na zaslonu, ki deluje enostavno in logično s + in – gumbom. Na vrhu ohišja se nahaja gumb za live view način in info, ki vam omogoča spremembe nastavitev (na primer kompenzacije osvetlitve, izravnavo beline, izbire AF načina itd). Vmesnik, ko govorimo o spremembi nastavitev, je začetniku prijazen, kompenzacija osvetlitve, na primer, je prikazana s sličico (vsak korak za 1/3 zaslonke je za odtenek svetlejša/temnejša, tako da uporabnik dobi občutek koliko dejansko kompenzira). To se niti slučajno ne more primerjati z vmesnikom v iAUTO načinu pri Olympusu E-PL1/2, ki uporabnika le vpraša po svetlejši/temnejši sliki ali pa toplejših/hladnejših barvah, ki jih enostavno spreminja z drsnikom. Je pa vsekakor korak v pravo smer, ki olajša delo marsikateremu začetniku, oziroma tehnično slabše podkovanemu fotografu. Zaključil bom z bistvenim aspektom, torej kvaliteto slike. Tukaj ni kaj dosti dodati, tipalo privzeto iz D7000 je odlično, zajem detajlov dober, tako kot dinamični razpon (sploh v RAW načinu s 14 bitnim zajemom), nivo šuma pri visokih ISO vrednostih pa nižja kot pri kateremkoli Nikon fotoaparatu z APS-C tipalom (pri D7000 je jasno enak). Predlagam da si mnenje o kvaliteti slike ustvarite sami in si ogledate testne primerke na naslednji strani.

 

4
  
Stran 1 of 4