Canon Ixus 220 HS Test

Kovinsko ohišje, lepo zaobljene linije, različne barve ter klasičen nabor možnosti. Fotoaparat je tudi zelo tanek, zaradi zaobljenih robov lepo zdrsne v žep, po nesreči pa z enako lahkoto tudi iz njega. Ampak to se na srečo ne zgodi prav pogosto. Objektiv se ponaša z dobrim razponom, od 24 do 120mm, umirjevalnik je seveda vgrajen.

Klasika, večina možnosti se nastavlja preko hitrega dostopa, pod/nadosvetlitev je dosegljiva z gumbom, prav tako makro način. Gumb za snemanje videa je seveda ločen, poleg je še preklopnik med avtomatskim in programskim načinom delovanja. Razlika je v tem, da je pri prvi možnosti manj dodatnih funkcij, ki jih lahko uporabnik spreminja. V programskem načinu so na voljo tudi scenski načini ter efekti, ki jih lahko dodamo na posnetek, na primer simulacija Tilt objektiva, kar pomeni pas ostrine in ostali del zamegljen.

Počasi se ponavljamo, a vseeno ponovimo. 12 milijonsko tipalo je enako, kot ga imata Ixus 330HS in 115HS, zagotavlja dobro kvaliteto slike tudi pri visokih občutljivostih. Šum je dobesedno neopazen, glajenje pa ravno prav močno, da večina detajlov ostane vidnih. ISO je med scenskimi programi razširljiv do 6400, a to je bolj za silo, če nujno potrebujemo posnetek. Kljub temu, dobro je vedeti, da je na voljo.

Tudi tu velja enako, kot za predhodnike, HD video v polni ločljivosti ter navzdol do 320 x 240 pri 240 posnetkih na sekundo.

Plusi velikost, oblika
Minusi Zaslonka objektiva v tele območju
Končno mnenje Dobro opremljen in ličen malček.