Olympus PEN E-P3 Test

Ne pomnim kdaj sem bil nazadnje ob najavi kakšnega fotoaparata tako navdušen. V zadnjem času gre pač vedno le za manjše popravke, kakšen megapiksel več, za odtenek boljši AF sistem, rahlo izboljšanje delovanje live view sistema, nikoli pa za konkretno evolucijo, kaj šele revolucijo. Najnovejši top model v vrsti Olympusovih PENov, predstavlja ravno to čemu že dolgo nismo bili priča. Konkretno evolucijo.

Začnimo kar pri razlogih za huronsko navdušenje. Nov je procesor, AF sistem, Full HD zajem videa, na dotik občutljiv 3" OLED zaslon z ločljivostjo 614.000 točk in razmerjem stranic 3:2, vgrajena bliskavica in tudi tipalo je nadgrajeno. Torej vse kar si je večina izmed nas želela v novem modelu in še več. Procesor zdaj dejansko dovolj hitro obdela in zapiše fotografijo ob uporabi ART filtrov, ki so me navduševali že pri prejšnjih modelih, E-P2 in E-P1L. Zdaj so dodali nove, ki jih je kar 10, poleg tega se lahko igramo še z dodajanjem okvirja, vinjete, belih robov in »starburst filtra«. Ostrenje je opazno hitrejše, kar se najbolj pozna pri slabših svetlobnih pogojih. Nov zaslon je odličen, povečana ločljivost je opazna, slike jasne in pri uporabi ART filtrov so prikazani rezultati izjemni (na žalost boljši kot na domačem kalibriranem monitorju). Ker je zaslon občutljiv na dotik, lahko fotografije zajemamo kar s pritiskom na želeni del zaslona. Prav tako lahko določene nastavitve spreminjamo z uporabo drsnika na zaslonu. Vgrajena bliskavica je vsekakor zelo dobrodošla, bodisi v sončnem vremenu kot vir dopolnilne svetlobe, ali pa v slabih svetlobnih pogojih, kjer je za fotografiranje na manjših razdaljah (portreti) povsem zadovoljiva. Prenovljeno tipalo naj bi zagotavljalo še boljše rezultate v slabih svetlobnih pogojih, za potrditev tega bi ga sicer moral primerjati s starim modelom, vendar so rezultati v JPG načinu tudi pri visokih ISO vrednostih zelo dobri. ISO 3200 daje še vedno sliko brez opaznega zrna, še celo 6400 je uporaben za splet in razvijanje fotografij manjših velikosti (10x15). Razpon so iz 200-6400 razširili na 200-12800. Edina neodpravljena pomanjkljivost je slaba kapaciteta baterije, ki ob uporabi ART filtrov zadostuje le za dobrih 200 posnetkov. Ohišje je ostalo lepo oblikovano, kvalitetno izdelano in čvrsto. Prenovljen je tudi kit objektiv, kjer so razlike opazne samo pri zunanjem izgledu. Olympus je predstavil tudi dva nova objektiva in sicer 12 mm f2, ter portretnega 45 mm f1.8. Pozabili niso niti na enostavnejši model L serije in čisto nov, vstopni razred PEN modelov E-PM1 (oz. PEN Mini). Za moj način uporabe je slednji najzanimivejši, saj ga imamo lahko vedno s seboj in bi ga tudi kot edinega jemal na potovanja, hkrati pa lahko z njim fotografiramo bolj neobremenjeno in z redno uporabo ART filtrov tako, da obdelava ni potrebna. Je tudi manjši in izjemno lahek, le 254 g z vstavljeno baterijo.
Za zaključek bi napisal, da je fotoaparat v svoji zadnji izvedbi odrastel, odpravljene so skoraj vse pomanjkljivosti predhodnika (AF, prepočasno procesiranje, skromna ločljivost zaslona), poleg tega pa so izboljšali že tako odlične lastnosti in dodatke (dobre zmogljivosti pri visokih ISO vrednostih, razširitev ART filtrov). Skratka gre za dovršen fotoaparat, brez slabosti zaradi katerih bi lahko okleval pri nakupu.