Olympus PEN E-PM1 Test

Začnimo kar pri tehnikalijah. Nov je procesor, AF sistem, Full HD zajem videa, snemljiva bliskavica  in tudi tipalo je nadgrajeno. Torej vse kar si je večina izmed nas želela v novi generaciji PENov. Procesor zdaj dejansko dovolj hitro obdela in zapiše fotografijo ob uporabi ART filtrov, ki so me navduševali že pri prejšnjih modelih, E-P2 in E-P1L. Ostrenje je opazno hitrejše, kar se najbolj pozna pri slabših svetlobnih pogojih. Nov zaslon je odličen, povečana ločljivost je opazna, slike jasne in pri uporabi ART filtrov so prikazani rezultati izjemni (na žalost boljši kot na domačem kalibriranem monitorju). Bliskavica je vsekakor zelo dobrodošla, bodisi v sončnem vremenu kot vir dopolnilne svetlobe, ali pa v slabih svetlobnih pogojih, kjer je za fotografiranje na manjših razdaljah (portreti) povsem zadovoljiva. Prenovljeno tipalo naj bi zagotavljalo še boljše rezultate v slabih svetlobnih pogojih, za potrditev tega bi ga sicer moral primerjati s starim modelom, vendar so rezultati v JPG načinu tudi pri visokih ISO vrednostih zelo dobri. ISO 3200 daje še vedno sliko brez opaznega zrna, še celo 6400 je uporaben za splet in razvijanje fotografij manjših velikosti (10x15). Razpon so iz 200-6400 razširili na 200-12800. Edina neodpravljena pomanjkljivost je slaba kapaciteta baterije, ki ob uporabi ART filtrov zadostuje le za dobrih 200 posnetkov. Ohišje je lepo oblikovano, kvalitetno izdelano in glede na to da je plastično, deluje precej čvrsto. Prenovljen je tudi kit objektiv, kjer so razlike opazne samo pri zunanjem izgledu. Olympus je predstavil tudi dva nova objektiva in sicer 12 mm f2, ter portretnega 45 mm f1.8. Založenost z gumbi je precej manjša (prav tako ni »valjčka«), tako da so »izleti« v meni pogosti, najbolj me pa moti neprisotnost gumba za izbris fotografij. Postopek izbrisa posamezne fotografije je precej dolg, saj je potrebno to početi preko menija, z več pritiski. Izbira barve ohišja je pestra.

Kar se tiče uporabe nove generacije PENov (test E-P3) se mi Mini zdi najzanimivejši, saj ga imamo lahko vedno s seboj in bi ga tudi kot edinega jemal na potovanja, hkrati pa lahko z njim fotografiramo bolj neobremenjeno in z redno uporabo ART filtrov, tako, da obdelava ni potrebna. Je tudi manjši in izjemno lahek, le 254 g z vstavljeno baterijo. Sam sem se z njim odpravil na Sicilijo in ga  dejansko imel vedno s seboj, za razliko od potovanja na katerem sem bil maja, ko sem testiral DSLR vstopnega razreda (manjši DSLR skoraj ne more biti, poleg tega sem uporabljal samo majhen in lahek 35 mm fiksni objektiv), ki je večino časa »preživel« v hotelskih sobah.

Za zaključek bi napisal, da je fotoaparat v svoji zadnji izvedbi odrastel, odpravljene so skoraj vse pomanjkljivosti predhodne generacije PENov (AF, prepočasno procesiranje, skromna ločljivost zaslona), poleg tega pa so izboljšali že tako odlične lastnosti in dodatke (dobre zmogljivosti pri visokih ISO vrednostih, razširitev ART filtrov). Edina hiba ostaja razmeroma skromna kapaciteta baterije. Če se vam po zgoraj opisanem fotoaparat zdi zanimiv, potem mislim, da še ni prepozno da pišete Dedku Mrazu in poveste kako pridni ste letos bili.

Plusi
- art filtri
- dizajn ohišja in kakovost izdelave
- vgrajena stabilizacija slike
- kvaliteta slike pri višjih ISO vrednostih
- nov AF sistem
- nov procesor
- snemljiva bliskavica
- protiprašni filter

Minusi
- slaba kapaciteta baterije
- malo gumbov na ohišju