Testi > Olympus E-300
  • Olympus E-300 Test

    24.01.2005 | Tema: Testi | Avtor: Sandi Pelko

1. Opis

Novembra 2003 je v Slovenijo prišel prvi aparat, ki temelji na 4/3 sistemu. Požel je veliko zanimanja pri zahtevnejših fotografih, manjše zanimanje pa so pokazali zahtevnejši amaterji, saj je bila cena aparata zaradi dodatne opreme prevelika za njihov žep. Zaradi dobrega odziva na model E-1, so se pri Olympusu odločili za nov model, ki bi sodil v nižji razred. S tem so pridobili tudi zahtevnejše amaterje, ki želijo vstopiti v 4/3 sistem. Veliko so morali narediti na sami dodatni opremi, da bi bila bolj dostopna širšemu krogu uporabnikov. Z dvema novima objektivoma 14-45 mm F3.5 – F5.6, ki ga dobimo v kit kompletu ter 40-150 mm F3.5 – F4.5 jim je to tudi uspelo. Pokrili so področje od 28 mm do 300mm. Poleg objektivov so izdelali še novo bliskavico FL-36 in baterijsko držalo. Vsa ta oprema pa je cenejša od prejšnje in je dostopnejša širši populaciji.

Ker je je v nižjem dSLR razredu velika konkurenca različnih proizvajalcev so morali pri Olympusu uporabnikom ponuditi nekaj več. Velika sprememba, ki so jo vgradili v ta aparat je pad svetlobe na tipalo. Svetloba ne pada več nazvgor ampak desno. S tem so rešili problem izbokline na vrhu aparata, aparat pa se lahko še vedno pohvali s samodejnim odstranjevanjem prahu iz tipala. Na to nas opozori modra lučka, ki sveti na aparatu in nam prikazuje delovanje le tega. Poleg vseh teh novosti ima aparat še kar nekaj dobrih stvari. Najbolje, da si jih ogledamo podrobneje.

Ohišje aparata je narejeno iz aluminija in plastike. Zaradi kombinacije te kombinacije je aparat težek zgolj 624g z baterijo. S tem se aparat uvršča na sam vrh lestvice najlažjih dSLR ohišji, pred njim je zgolj Pentax z njihovim novim modelom *ist DS. Držalo ohišja prekriva posebna guma, ki pri E-300 omogoča odličen oprijem kljub temu, da je ohišje iz že omenjenih materialov. Ne smemo pa pozabiti tudi na njegovo velikost. Zaradi prej omenjenega posebnega padca svetlobe na tipalo je ohišje nekoliko manjše v višino in posledično nekoliko širše tako, da je njegova velikost 147 x 85 x 64 mm. Zaradi 85mm v višino pa nekoliko trpi velikost držala. To je nekoliko manjše, kot smo ga vajenih pri ostalih dSLR kamerah, seveda pa je problem z velikostjo (če se sploh pojavi) preprosto rešljiv z nakupom držala za baterijo.

Dodatnih gumbov na ohišju je kar nekaj. Na zgornji strani najdemo sprožilec, gumb za vklop in izklop aparata, vrteči gumb z raznimi funkcijami in še en vrteči gumb za zoomiranje že posnete slike. Potrebno je pohvaliti čas v katerem je aparat pripravljen na slikanje. Če ga primerjamo z E-1 ugotovimo, da je ta veliko krajši. Sedaj imamo tudi možnost 10x zoomiranja pri predogledu slike, prav tako pa se lahko aparat pohvali z številnimi funkcijami na vrtečem gumbu. Tukaj lahko najdemo že znane P (programsko), A (prioriteta zaslonke), S (prioriteta časa), M (manualne nastavitve), portretno, pokrajinsko, športno, makro in nočno fotografiranje ter 14 različnih scenskih načinov. Tukaj so pri Olympusu naredili nekaj novega. Ko se premaknete z vrtečim gumbom na scensko slikanje je pri vsaki nastavitvi scene obrazložitev kako slikati ta objekt, kar je zelo uporabno za začetnike. Tudi vse ostale nastavitve so pri scenskemu načinu tovarniško nastavljenje in so tako najbolj optimalne za tisto vrsto slikanja.

Na zadnji strani pa se nahaja večina gumbov na aparatu. Na levi strani najdemo gumbe za vklop in izklop bliskavice, spreminjanje beline (8vrst), spreminjanje ločljivost slike (3264 x 2448, 3200 x 2400, 2560 x 1920, 1600 x 1200, 1280 x 960, 1024 x 768, 640 x 480), brisanje že posnetih slik in gumb za pogled informacij o sami sliki. Desno od LCD zaslona pa se nahajajo še gumbi za dvig bliskavice izza ohišja, gumb za zaklenitev AF in gumb za določanje fokusnih točk (tri možne nastavitve), določimo pa lahko eno ali vse tri. V sredini najdemo še gumb za vstop v meni in za premikanje po njem ter gumb za pogled že posnetih slik. Štirje gumbi, ki služijo za premikanje po meniju imajo še dodatno funkcijo. Služijo nam namreč tudi kot bljižnice : spreminjanja ISO vrednosti, spreminjanje med AF in MF, vrste svetlobnega merjenja in spreminjanje ekspozicije.

Meni je enak, kot ga najdemo pri vseh Olympusevih aparatih, hitro se boste navadili nanj. Razdeljen je na pet delov. V prvem delu lahko spreminjamo: ekspozicijo, kvaliteto slike, vrste bliskavice, vrste fokusa, beline, ISO vrednosti, merjenje svetlobe in izbiramo točke AF. Vse te funkcije, ki jih lahko nastavite vprvem delu menija lahko spreminjate z dodatnimi gumbi, ki sem jih že opisal zgoraj. V drugem delu lahko zbrišemo ali formatiramo Compact Flash kartico, naštimamo hitrostne posnetke, vklopimo samosprožilec, vklopimo možnost krmiljenja preko IR, jakost bliskavice, gradiacijo slike, spremenimo sliko v Č/B ali Sephia, spremenimo kontrast, ostrino in saturacijo, spremenimo BKT in kompresijo slike ter vklopimo ali izklopimo Noise reduction. Tretji del je mišljen za pregled slik kjer spreminjamo vse kar je v zvezi z predogledom slik. V četrtem lahko spreminjamo: ekspozicijo, ISO boost, manual flash, WB fine tune, samodejno določitev beline, AF Illuminator ter AEL merjenje svetlobe. V zadnjem petem delu pa lahko spreminjamo nastavitve, ki jih spremenimo le redko. Tukaj mislim na datum, uro, jezik in ostale malenkosti.

CCD tipalo je v veliko 4/3 ali 17.3 x 13.0 mm.Izdelovalec tipala je Kodak, ki je še vedno edini, ki izdeluje 4/3 tipala. Na tipalo so spravili kar 8 milijonov efektivnih in 8.3 milijonov točk. Razpon ISO na tipalu je od ISO100, 200 do ISO400, ob vključitvi funkcije ISO boost pa še do ISO 800 ali 1600. Žal je zaradi velikega števila točk na tipalu pri višji vrednosti ISO zelo opazen šum. Tukaj mislim zlasti pri ISO 1600, je pa zanimivo, da je pri ISO 100 šuma zelo malo. Tukaj ne smemo pozabiti tudi na samodejno čiščenje prašnih delcev iz tipala, ki se ob vsakem prižigu aparata odstranijo.

Na E-300 lahko damo kar lepo število objektivov iz Olympuseve ter Sigmine zbirke. Tukaj mislim na naslednja objektive: 14-45 mm F3.5 – F5.6 in 40-150 mm F3.5 – F4.5. Imajo pa uporabniki še tri različne objektive od Sigme: 18-50 mm F3.5 - F5.6, 18-125 mm F3.5 - F5.6 in 55-200 mm F3.5 - F5.6. Seveda pa imajo uporabniki na voljo še nekaj dražjih objektivov, ki jih uporabljajo uporabniki višjega razreda E-1. S temi objektivi sta Olympus in Sigma poskrbela za zadostno število objektivov za ta razred.

LCD zaslon je v velikosti 1.8 incha in ima 134.000 število točk. Enako karekteristiko ima veliko teh zaslonov različnih proizvajalcev. Vseeno pa je ta zaslon nekoliko drugačen. Veliko nam lahko pove tudi ta zapis pod LCD zaslonom (HyperCrystal LCD). Slika je na zaslonu vidna veliko bolje, kot je to na ostalih LCD zaslonih. Temu gre verjetno predpisati novi tehnologiji. Ima pa LCD zaslon dve funkciji. Od tega da nam prikaže že posnete slike, nam kaže tudi vse podatke, saj E-300 nima dodatnega informacijskega LCD zaslona, kot smo ga navajeni pri večini DSLR kamerah.

Iskalo ima vidno polje 94%. Njegovo natančnejše ime je sledečo: Eye-level TTL Optical Porro Finder. Možnost pa je spreminjanja dioptrije na njem od -3 do +1.

Vrsta avtomatskega ostrenja je TTL, ki je tri točkovno. Te tri točke si lahko nastavimo sami ali nastavimo, da nam jih aparata samodejno izbira. Če nastavimo na samodejno v okularju vidimo katere je aparat izbral. To lahko tako vidimo, da se nam posveti ta rdeča luč. Poleg AF lahko uporabljamo tudi MF, ki ga je potrebno najprej omogočiti, šele nato lahko preko obroča na objektivu ostrimo predmet. V meniju pa sem pogrešal funkcijo s katero izbiramo v katero stran vrtimo obroč na objektivu in ostrimo predmet. Pri slabih svetlobnih pogojih nam pri fokusiranju pomaga sama bliskavica, ki zna hitro porabiti veliko energije, so pa AF pri slabših svetlobnih pogojih nekoliko izboljšali, če ga primerjam z E-1.

Bliskavica je vgrajena v aparat, žal pa ni aktivna, kot bi pričakovali za tak aparat. Z gumbom, ki se nahaja zraven bliskavice, bliskavico aktiviramo. Na voljo imamo več vrst bliskavice: Avto FP, Manual in Red-Eye. Poleg vgrajene bliskavice lahko dodamo še zunanjo bliskavico, FL-36. Najbolj zanimivo pa je, da lahko obe bliskavici delata naenkrat. S tem boste imeli na sliki še manj senc.

Zraven paketa je priložena Olympuseva baterija BLM-1. Baterija ima 1500 mAh in zdrži okoli 500 posnetkov. Zraven baterije je še polnilec, ki napolni baterijo v dobri uri. Če nam 500 ali več posnetkov z močnejšo baterijo ni zadosti si lahko dokupimo baterijsko držalo v katero gredo dve 1500 mAh bateriji. S tem se število posnetkov podvoji.

Kartice , ki jih aparat uporablje so najbolj uporabljane kartice na trgu: Compact Flash in Compact Flash II. Če sem pred meseci pisal o res odlični hitrosti prenosa slik iz aparata v računalnik, žal pri E-300 ni tako. Aparat uporablja starejšo tehnologijo USB 1.1 zato je prenašanje slik iz apaprata v računalnik zamudno. Tukaj vam priporočam nakup čitalnika.

O kvaliteti same slike žal ne morem povedat veliko. Aparat, ki sem ga imel na testu je bil demo in so kvaliteto slik še izboljšavali, zato tudi ostali slike glejte le z enim očesom. Je pa že predserijski aparat veliko obetal glede kakovosti slike.

 

  
Stran 1 of 4